|
Pa
se je začelo!
V
tistih časih seveda v Sloveniji nismo imeli trgovine, kjer bi lahko
kupil surf opremo. Potrebna je bila iznajdljivost. V Evropi so
takrat prevladovali proizvajalci opreme za surfanje kot na primer:
Windglider, Tornado, Mistral, Hi Fly, Ten Cate, Sailboard itd.
Razvojno, predvsem v tekmovalnem smislu, je bil zelo konkurenčen
slovenski Ingrad, kjer je vodil razvoj naš znani jadralec Dušan Puh.
Seveda pa opreme iz tujine ni bilo enostavno dobiti. Za uvoz si
potreboval uvoznika (beri zdomca, tujca) ali pa si plačal mastno
carino, ki se je gibala okoli polovice maloprodajne cene opreme.
Cene takrat boljše surf opreme, kot na primer Tornado, so bile
relativno še višje od današnjih, vsekakor pa zelo visoke za
študentski žep. Če pa si prištel k ceni še carinske dajatve, je
nakup postal že kar utopija. Poglejmo kaj je Igor našel v svojem
predalu:
|
Cenik ene od takratnih
prodajaln surf opreme v Borovljah |
Če malo preračunamo, je Tornado
39 brez riga stal z davkom in brez carine 19900 takratnih avstrijskih
šilingov. Če preračunamo šilinge v nemške marke, je to znašalo 2843
nemških mark (7 šilingov za 1 marko). Ob uvedbi evra je bila marka
vredna približno pol evra. Sledi , da je deska stala približno 1420
evrov. Če upoštevate letnico 1985, da tudi v Avstriji in Nemčiji
obstaja inflacija, da si moral na to ceno plačati še carino, potem
je jasno, da bi danes ta deska bila svinjsko draga. Če si desko
uvozil po vseh predpisih, potem si dobil povrnjen 20 % avstrijski
davek in na ta način dobil nekaj carine nazaj. Če si desko na kakršenkoli
način že spravil v Slovenijo (Jugoslavijo) brez carine in morda
celo uspel dobiti povrnjen avstrijski prometni davek, si na ta način
kar nekaj privarčeval. Si pa vedno bil v strahu, da boš na Bledu
ali Bohinju postal žrtev policijske (miličniške) racije.
|
|