Karpathos prvič – Tzaziki

Letos je bil naš datum odhoda na Karpathos prestavljen za 14 dni (Bojanov in Miranov termin iz prejšnjega reporta). Razlog baje preprazno drugo letalo. Meni je zadeva zaradi vseh obveznosti prišla še kako prav, Baška pa je zamudila svoj omiljeni speedweek in gotovo dobro uvrstitev z novim smernikom med žensko konkurenco. Vsi so nas tolažili, da julija samo še bolj piha in da naj vse nepotrebno litražo in metražo pustiva doma. Tako smo potovali zelo na lahko z le dvema deskama, Baškino ex gverilo in E-jevo pedlarico ter tremi jadri med 3 in 5.

Plan je tak – storidž in centrala v Devilsu in transport v divjem vročem rdečem enoporostorcu na Luv v primeru da bo zares zapihalo. Že takoj moram povedati, da sva na Luvu vozila le dvakrat zaradi pomanjkanja vetra, ostalo pa je bilo neskončno prevažanje gor in dol po flahu v Devilsu in chopu v Gunu. Na Luvu je pihnilo prvič že drugi dan, kjer me je ob koncu dneva v skoku pomedlo in zaradi pretesnih dekliških zank sem skupil lažji zvin gležnja. Predstavljate si, kako kretensko sem se počutil na drugi dan dopusta, ko sem s celimi počitnicami pred seboj besno klecal po mivki, preklinjal in utapljal žalost v razredčenem Uzu. Iz preteklih izkušenj sem vedel, da bo mora trajala vsaj 10 dni. Baška pravi, da sem bil skrajno zoprn in odljuden. Dem.

Sklenil sem, da bom s pomočjo alternativnih le malokomu znanih srferskih avtosugestivinih metod saniral poškodbo, že naslednji dan vozil in opravil krajši rehab na flahu pred vrnitvijo na Luv. Priznam prvi dan po Devilsu je šlo hudičevo težko. Avtosugestija gor ali dol, s težavo sem hodil, še težje vozil avto, napel jadro ali prinesel opremo do vode. Pri prvem obratu sem opazil, kako potrebni so gležnji pri zavijanju. Lahko sem vlekel dol z vetrom do ladje ali pa skakal dol na obratih kar je skrajno bedast manever. Tako sem se samo vozil levo in desno. Čop mi je nabijal do možganov. Okej, tako ne bo šlo. Naslednji dan (v nedeljo) klonim in grem skesano po poteh tradicionalne medicine v edino dežurno lekarno, kjer prodajalka govori le malo angleško, lekarnar pa samo v grabljicah. Rečem ji: »Something for my swollen ankle. Sport injury. And make it quick« in kažem na hruškasti gleženjc. Ženska hladnokrvno položi pred mano dva cenjena produkta domače farmacevtske industrije enega za 4 EUR in drugega za 6 EUR. Vse popisano z grabljicami. Khm. No kateri je boljši za mojo težavo jo vprašam. Brez odgovora. Berem grabljice in nekako dojamem, da je verjetno boljši tisti za 6 EUR. Ženska sprašuje starega farmacevta. Odgovarja ji blago, poln notranjega miru. Po odgovoru se ženska živalsko zdere nad starcem. Pojma nimam zakaj. Starec se umakne pod pult. Opogumim se in jo vprašam, kaj je tako zloveščega predlagal. Hladno mi zabrusi »This is better.«. Jaz nevarno dvomim (saj na prvem piše nekaj o športnih poškodbah) in jo ponovno vprašam če je gotova. Ženska se zadere »HE SES, DIZ IS BETER«. Okej, niti sence dvoma ni več. Guru je govoril. Mirno sta mi prodala kremo za revmo.

Hop takoj na kavo za 2 evra in medtem  ko mali E mirno je čokoladni sladoled se prvič na debelo namazilim, kot da bi bila krema zastonj. Baška čez 5 minut previdno vpraša, če kaj hladi in če je kaj bolje. Mene pa greje po nogi jebela cesta. »Ne, nič ni bolje, slabše je« odvrnem. A guru je rekel, da je to dobro zame, da bom lahko obračal in celo naredil Flako. Guru je gotovo predlagal prvo kremo za moje simptome.

Naslednji dan namaziljen grejem vodo v Devilsu in obrnem kdaj pa kdaj. Popoldne pa takoj v centralni hram farmacije, kjer se prijazno smejejo preprosti gurujevi diagnostiki iz dežurne lekarne, a si seveda krijejo hrbet in diplomatsko s predsedniškim nasmeškom v popolni angleščini rečejo »Can be used!«. Opustim maziljenje in kupim čedno opornico za 16 EUR. Čeznjo nataknem za dodatno varnost še neoprensko nogavico. Hodim kot robot a obračam kot za šalo. Tudi poskočim lahko. Luv, prihajam nazaj, a na Luvu je premalo pihalo.

Sledi neskončno preganjanje po Gunu in Devilsu z enim kratkim izletom na Luv. Na tej strani otoka ni sledu o lanski ofenzivi, ko cel teden ni padlo kaj dosti pod 30 vozlov

http://www.webprostor.com/totisurf/novice/karphatos_diablo/karphatos.html

Voziva sicer od 3.7 do 5.3 (slednje bolj poredko) in to vsak dan, dan za dnem in vedno znova. Čop v takih odmerkih upočasni pamet, pospešuje prebavo in spodbuja agresivno vedenje. Gleženjci in zapestja gredo eden za drugim. V obratih so brzine velike, oprema pa ni zrentana in vsako zadrževanje loka da ne udari po deski ima lahko precej bedne posledice za telo in duha. Devils na dolgi rok je radikalen spot. Na koncu je vožnja le še izogibanje poškodbam in upanje da na Luvu pihne za mehko in udobno vožnjo po valovih. Ni zapihalo. Še ekipa iz Luva je prišla na vodno hitrostno tekmo.  

Baška je izpilila obrate in hoče delat ducka in vulcana ter zahteva GPS.  Kaj naj rečem na to. Pri Krisu ga je dobila in drvela s tako silo, da je z vode prišla vsa krvava a nasmejana. Vsa sijoča je rekla, naj pogledam na GPS in ji odčitam ter obdelam podatke. GPS ni delal ves ta čas. Kris ji je poturil škart robo. Kako naj ji to povem? Rečem »Stopiva do Krisa in pobarajva tega dirkača«. Kris pogleda na GPS, se prisrčno nasmeje Baški in reče »5 knotts«. Resno sem se zbal za njegov nasmeh. Baška ostro protestira in Kris prizna da je preteral in da je naprava nefunkcionalna. Da mi drugega, s katerim po dveh rundah s petko po čopu daunvindam v Gun s 50 na uro (kar je hitrost gverilce iz kataloga). Nato GPS predirljivo zapiska in mu zmanjka baterije. Kris pol ure kasneje odpre in ven vleče zarjavelo baterijo ter mirno reče da ne smem »tauhat« s to napravo. On, da ima vedno roko zunaj. Ni se smejal. Jaz tudi ne. Šimen je medtem valovarico napilil na 54. Hoče 60. Te valovarice zares letijo.

Med Krisovo ekipo v Devilsu je bil tudi 16 letni Jurij, ki si je z učenjem v Čiknu služil kruh in tzaziki. Kazalo je, da je vsaj malo pogrešal tudi zeleno domovino. Srfa dve leti in s takim tempom in zagnanostjo bo v fristajlu verjetno še daleč prišel.

Na slikah skoraj izključno Slovenke in Slovenci: Špela, Ksenija, Baška, Dušan, Jurij, Dejan, ...

V naslednjem nadaljevanju, nedaleč stran od flaha, nekaj o testu fantastičnega Goya vejv kompletka in o tem kako slovenska dekleta letijo visoko: Karpathos drugič – Stifado.

 Baška in Matej