Petek, zadnji dan surfarije. Dopoldanski obeti za veter niso najboljši zato se odpravimo na izlet. Zavijemo v notranjost RODOSA. Kmalu se cesta spremeni v ozko pot, sicer asfaltirano vendar polno udarnih jam. Griči se spremenijo v hribovito pokrajino, prizadeto od požara v preteklem letu. Srečamo bolj mali ljudi, nekaj turistov nam pripelje nasproti, pokrajina pa vedno bolj pusta, brez drevja, le stari oljčni nasadi in koze. GPS ne deluje, smer poti pa se nam tudi ne zdi več prava. Po dobri uri vožnje zašpilimo klobaso in pridemo nazaj na izhodišče. Medo se ne počuti dobro, ostane doma, z Dadom pa se odpeljeva na spot. Veter že piha, jadra 5,8 in deski 114 in 124. Za zaključek idealno. Narediva še zadnjo, 7 črtico. Zadovoljna se vrneva v Gennadi, še zadnja večerja v lokalni rest. Mamma's kitchen

Sobota zjutraj je, tokrat je naš kompas usmerjen proti domu. Oddamo avto in se postavimo v vrsto za chekin. Naše zdravje je načeto, vsi trije se ne počutimo najbolje, prehlajeni in utrujeni. Preventivno si nadanemo maske, zaradi drugih. Letimo preko Karpatosa, spomini na ta otok so prijetni in še živi. Piha in nasmeh je videti v naših očeh. Ob 13:55 smo v Ljubljani. Prevoz moramo zaradi zastoja na AC Lj -Kr malo počakati. Pod črto: Prasonisi tudi tokrat ni razočaral, 7 dni vetra, let iz Lj in najeta oprema vrhunska. Temp. blizu 30 oC, morje 25 oC, za oldbojse idealni pogoji.

Corona!! Kdo bi pomislil, da jo lahko fašeš na takem prepihu. Kot kaže smo jo pridelali na letu na Rodos. Sedaj je slika jasnejša. Z Medotom sva pozitivna, jaz jo podarim še Mateji, Dadotu ne pokaže (jasno), so pa vsi  njegovi okuženi. Sledi teden dodatnega počitka.

PRASONISI: OLDBOJSI ŠE NISO REKLI ZADNJE. NASLEDNJIČ PRIDEMO V VEČJI ZASEDBI.