Pa še malo statistike našega potepanja na Limnos.

Pot preko nekdanje Jugoslavije do Kavale (GR)  in še preko otoka Limnos je dolga približno 1400 km. V smeri Limnosa smo v enem dnevu  prevozili 5 držav ( SI. HR, SRB, MK in GR ) za kar smo porabili z postanki , trajektom  in malo spanja dan in pol. Cestnino smo plaćali  v eno smer 2 * HR, 4 * SRB, 5* MK in 3* GR, torej 14 krat, kar vzame kar nekaj časa. Na mejah smo imeli srečo in nismo omembe vredno čakali. Cestnina v eno smer je za kemper znesla 75 €, so pa v GR neprestano merili višino avtomobila. Povratna karta za trajekt je stala 212 € . Gorivo na celi poti naju  je stalo 330 €. Stroški kampa ( kateri nima elektrike, s sanitariji tudi ni, kot smo navajeni, pitne vode ni) so približno 10 € po kemperju. Še cena najema kemperja in zadeva skupaj nekaj stane , ni pa hudo. Vrnitev je bila zelo podobna  in tudi brez zapletov.

Celotno potovanje je trajalo 14 dni, tem odštejemo približno slabe 4 dni, tako da ostane 10 dni od katerih je bilo vetrovno 7 dni. Veter je bil tudi takrat ko je Windguru kazal eno zvezdico zelo soliden. Prvih šest dni smo bili na koncu  zaliva  Keros,  kjer je zelo valovito, a zelo varno, ker je v delu surfarije skoraj povsod  poden. Za mene kar izziv, a kljub temu zanimiva surfarija. V nedeljo po surferiji smo se preselili na drugi severni konec otoka v zaliv Saravar, kjer pa so pogoji na katere smo navajeni , celo še bolj flah, kot na Jadranu. Tukaj je v ponedeljek dobro pihalo in uživali smo v dirkanju po zalivu. V kempu je bil tudi mariborski novinar z ženo, družina iz Kranja in seveda, sta prišla še tretja iz ekipe Sioldbojsov  Keka in Marko. Po tej surferiji se je Meltemi odločil da gre počivat, tako da se je za nas iz prve ekipe končalo surfanje. Najeli smo mopede in pridno raziskovali otok, kjer se da kar nekaj videti. Mala moja nerodnost in padec z mopedom ( skoraj v stoječem stanju ) me je zadnji dan v četrtek prikrajšala za raziskovanje, smo pa vneto igrali tarok, pa je bilo ponovno fajn. Marko in Keka vetrovno nista imela sreče in je zanju pihalo  le štirikrat v desetih dnevih  ( plus štrih potovanja).

To je statističen opis potovanja, kaj pa občutki. Vsi smo odšli z željo, da se vrnemo. To pomeni, da je bilo prijetno, za prvo ekipo dovolj vetrovno, zanimivo kot neka manjša pustolovščina. Z malo sreče, kot jo je imel Ivan Š., pa bi bil vetroven izplen skoraj 100%. Nekje tli ideja, da naše Sioldbojs potepanja premaknemo na poletje z destinacijo Grčija.

Jaz osebno upam v tej smeri in če bo naslednič ponovno Limnos, se veselim in mi je prav.