Na Limnos sva se s Keko pripeljala v ponedeljek, 3.09. v zgodnjih jutranjih urah na lep vetroven dan in kazalo je, da bomo  tokrat Oldboysi imeli več sreče z vetrom. Topla voda, veter za jadra 5,3 do 6,5 (odvisno od teže surfača), varen zaliv brez velikih valov. Prava idila, za katero smo si vsi želeli, da bi trajala v neskončnost.

Pa si je veter premislil in nas potisnil v novo izkušnjo brez vetra za naslednjih 7 dni.

Oldboysi pa se ne damo in dneve do odhoda prve skupine smo izkoristili za raziskovanje otoka, njegovih čudovitih neobljudenih peščenih zalivov, majhnih vasic, vaških gostiln in dobre grške hrane. In vse to smo nekateri počeli na skuterjih.

V četrtek zvečer se glavni protagonisti "projekta Limnos", Medo, Daniel, Boris in Ivo postavijo v vrsto, da slučajno ne zamudijo petkovega opoldanskega trajekta. Večer še preživimo skupaj na trgu v Myrini ob obvezni giros in kebab piti in Mytos pivu.

S Keko se vrneva v Surf camp Saravari, kjer v družbi Bojana in Vesne iz MB in še nemškega in avstrijskega para potrpežljivo čakava tri dni na obljubljeni veter. Gazda Cristo(s) nam dela družbo, zaloge piva in vina pa hitro hlapijo.

Končno dočakamo torek, ko pripiha obljubljeni veter. Najprej sramežljivo za veliko robo 7.2 in več, v naslednjih dneh pa stopnjuje svojo moč in vozimo male deske in jadra od 5,0 do 6,2. Keka dolgo vstraja na 6,2, Lep zaključek.

Čaka naju le še pot domov, ki se začne v petek ob 23,45, . 20 ur vožnje po Grčiji, Makedoniji, Srbiji in Hrvaški in 1270 km prevoziva brez nezgod, na srbski meji se načakava, v Beogradu se ustaviva na slastni vešalici , zaključiva pa v soboto zvečer v Celjski piceriji Đavolo.

In kaj je pri vsem tem najbolj tragično. Po najinem odhodu je na Limnosu pihalo 7 (sedem) dni zapored.

Na Limnos se še vrnemo, njegova toplina, neokrnjena narava s čudovitimi zalivi, ki ponujajo flah in val hkrati nepreklicno vabi.